No, danes sem se po vikendu na rodni grudi vrnila v Ljubljano. Kot ponavadi sem na železniški postaji poklicala taksi, ker sem lena in se mi kufra ne da vlačit na avtobus. Torej.. pokličem Taxi Metro (ja, to je reklama), teta operaterka reče, da bo takoj. Heh, še isto sekundo se zraven mene ustavi taksi. Taksistu rečem, da sem ravnokar klicala, in če lahko grem kar z njim. Taksist pravi, da lahko. Taksist vzame kufer in ga vrže v prtljažnik.

In potem se začne drama. 

Naenkrat se prikadi eden tistih taksistov, ki na železniški postaji stojijo v vrsti in vrebajo naivne turiste, ki jim potem zaračunajo nenormalno tarifo. Začne tulit name, če sem jaz slučajno poklicala taksi. Jaz mu rečem, da ja. On tuli, zakaj sem potem tega taksista spraševala, če lahko grem z njim. Meni sploh nič ni jasno. Moj taksist (s katerim sem se nameravala peljat) začne tulit na tanasilnega, naj se spelje. Vsi tulijo. Meni res nič ni jasno. Začnejo se prerivat. Gledam, kdo bo prvi udaril. Prikadi se še en od rip-off taksistov. Vsi tulijo in se prerivajo. Folk gleda. Jaz se že smejem. Potem se le nekak pomirijo.. no, nehajo se prerivat. Tulijo še naprej. Med tuljenjem se s taksistom spakirava v avto in odpeljeva. Mislim, da mi ne bo nikoli čisto jasno, kaj se je zgodilo. Očitno so taksisti na železniški postaji hudo teritorialni.

Svašta

Malo sem se sprehajala po digitalnem arhivu fotk in ugotovila, da imamo izjemno veliko fotk mačk. V glavnem so sosedove, ki se motajo okoli naše hiše. So pa zelo hvaležni modeli.. s tem mislim, da nastane dost fotk, ob katerih se vedno znova narežim.

Spodnji dve bi lahko naslovila Stekli maček in Stekla mačka. Stekli maček je vsekakor zmagovalec.

Smeha polna skleda.

Humpty Dumpty sat on a wall.
Humpty Dumpty had a great fall.
All the king’s horses and all the king’s men
Couldn’t put Humpty together again.

Alica v Čudežni deželi je čudovita knjiga… še posebej tista z originalnimi ilustracijami. Vedno sem se jih rahlo bala.

Danes me nenormalno boli glava. Bolela me je že ponoči med spanjem. To se mi menda ni še nikoli zgodilo.

Danes sem nerodna. To mi je bilo jasno takoj, ko sem uspela spiti le pol jutranje kave, ker sem ostalo polovico polila. Nisem si pa mislila, da bo zunaj tako zelo poledenelo. Tako zelo hinavsko poledenelo, da ledu na tleh sploh ne opaziš. In sem se podolgem in počez razlepila po parkirišču pred blokom. Direkt na desni guz. Polomljenega ni nič, le moj ego je malo ranjen. Ampak ni panike, ker sem šla od doma ob uri, ko normalni ljudje še spijo, in incidenta (menda) ni nihče videl. Za vsak primer sem se malo nasmejala sama sebi, kao, oh kako sem nerodna, potem pa sem nadela svojo kul faco in oddrsala do postaje.

Tak da… to ostane med nami.

Je to pogled, ki bi si ga želela videti dan pred uradnim začetkom koledarske pomladi? Ammm, ne! Ko sem že mislila, da mi je uspel moj cunning plan – pretolči se skozi zimo brez omembe vrednih snežnih padavin – so me zajebali.

Zdaj se ne nameravam premakniti iz stanovanja, dokler se vse skupaj ne stopi. Oziroma do četrtka, ko moram delat. Karkoli bo prišlo prej. Do takrat pa bom živela od makaronov, paradižnikove mezge in čokolade. In od skoraj prazne flaške ruma, ki je v hladilniku ostala od bogvekaterih stanovalcev. Sem preverila na flaški, rum baje nima roka trajanja. Zelo zanimivo, glede na to, da ga vatne blazinice imajo. Me ima, da bi jih shranila do leta 2012, ker me RES zanima, kako izgleda vata, ki ji poteče rok trajanja.

Ukradeni wireless danes ful slabo dela. Zgleda, da bo treba vseeno lasten internet nabavit. Računalnik brez neta ni preveč uporabna zadeva. Tudi pasjansa zna po petih urah postati rahlo enolična.

Ok, včasih pomaga tudi, če medtem, ko se prekladaš po postelji, čisto slučajno ne izklopiš gumba za wireless. My bad.

Na določenih lokacijah v moji postelji se lahko šlepam na tuj wireless internet. *potuhnjen hehet*

Danes sem po doooolgem času videla sončni vzhod. Saj ne, da se nisem že kdaj prej vstala dovolj zgodaj. Ampak v tastarem stanovanju (ja, zdaj že malo morim s to selitvijo ) je bil edini sončni vzhod, ki sem ga kdaj ugledala, ko je v sosednjem bloku kdo prižgal luč v kopalnici. Tako da sem bila danes čisto očarana in sem v trenutku pozabila, da sem se zbudila ob 6ih (!) in to z vročino (!).

Fotka je sicer bolj tak-tak, ker sem fotkala skozi umazano okno. Nisem se še spravla k pomivanju oken. Pa kaj?? No, pa tud fotkič na telefonu je bolj šugav. Zato zaenkrat ne bo fotk novega stanovanja, ker je edini fotić, ki ga trenutno posedujem, na telefonu. In potem bo še kdo mislil, da nimam lepega fleta, ker bodo fotke nikakve.

Enivej, čarobnost sončnega vzhoda je izpuhtela, ko mi je kmalu zatem crknila baterija na mp3 plejerju. Oh the horror! Pozabila sem že, kako nadležno se je vozit z busom, ko dejansko slišiš, kaj se dogaja okoli tebe. Ko smo že pri busih - vidla sem enega, oblečenega v Lidl reklamo. Me zanima, če moraš v njem v primeru, da imaš menstruacijo, nositi rdeč trak.

Ugotovila sem, da so od kdovekdaj na voljo nove blog-cunjice. In kot se za blondinko spodobi, moram nove cunjice takoj sprobat. Nisem še čisto prepričana, da mi je nov outfit všeč.. bom mu dala nekaj dni, da se navadi name.

Imam samo eno pripombo.. v naslovu mi vse besede naslovi z veliko začetnico. Je to tema za nepismene, ki ne vedo, kam postavit velike začetnice? Jaz se z vlkimi začetnicami kar znajdem.. razen pri praznikih. Prazniki me vedno zjebejo. Pardon, zmedejo. Zgražanja čez grde besede je bilo te zadnje dni čisto dovolj, ne rabim še jaz dreka mešat. Pardon, izločkov. Iztrebkov. Fekalij.

P.S.: Baje je to 100. objava v tem blogu. Nikoli si ne bi mislila, da imam toliko za povedat. Sicer sem redkobesedna oseba. Še posebej, ko moram govorit o sebi.

V bistvu sem večinoma fotkala jaz, sama sem bila fotkana le nekajkrat. In ne bom se objavljala, ker imam mozolj pod nosom.

Raje si poglejte pristno štajersko floro in nekaj malega favne.

Preselila sem se. Končno. Utrujena sem ful in še bolj. Zato se mi ne da pisat.

Imam pa fensi šmensi sobo in not diši po novem.

Aja, nekaj še mam za povedat… vprašat… nekaj pač… zakaj Mercator, ki je tik ob poslovni stavbi Mercatorja (!), ni odprt vsak dan? Ne samo to, do 19h je odprt. In še to samo med tednom. Kar se meni, navajeni šišenskega merkatorija, ki je petek in svetek delal do devetih zvečer, zdi grozljivo. A zdaj bom nakupovala za par dni vnaprej al kaj?

EDIT: Skoraj sem pozabila najpomembnejšo stvar. Danes je moj god. Sicer nisem krščena in imam s Cerkvijo približno toliko stikov kot z Marsovci, ampak vsak razlog za sprejemanje čestitk je dober.