Že nekaj dni me v oči bode oglas grške turistične organizacije. Oziroma slovenska različica le-tega.

Že ko sem ga prvič videla, se mi je zdel slogan milo rečeno čuden. Potem sem poiskala različico v angleščini.

A je “Raziščite vaša čutila” res najboljše, kar so znali vele-prevajalci spacati skupaj? Saj ne rečem, da je prevod nepravilen. Bi pa lahko bil precej pravilnejši in predvsem bolj prijazen očem/ušesom. Ne čutila, čute! In ne vaše, svoje! Razlika je očitna.

Je pa možno, da so to skropucalo ustvarili namerno. V stilu: če ima Slovenija bedno oglaševalsko kampanjo, dajmo zjebat še grško. No, v očeh picajzlov, kot sem jaz, ste jo res.

Končno sem dočakala svojih 15 minut slave. Ljubljano (ne vem, kako je drugod po Sloveniji) so preplavile reklame - z mano!

Nič jasno? Poglejmo pobliže…

Še vedno nič jasno? Šment. Zagotavljam, da sem na sliki. Sicer je na sliki še en bloger, vendar nas drugi seveda ne zanimajo.

Zagotovo se vam poraja vprašanje, kako postati tako slaven. Povej nam, o slavna osebnost! No, lokalni pokažikajznaši vas bodo pripeljali kvečjemu na Net Tv, za nation-wide prepoznavnost pa je treba imet veze. Ha.

P.S.: Ravnokar sem oglas zasledila tudi na tvju. Na tv sem!!!!

…ampak jaz imam raje zrele kot mlade. O čemerkoli že gre beseda.

Včeraj sem po dolgem času lep kos popoldneva spet presedela v tivolski “čolnarni”. Vabil je taljan, imela pa sem čast spoznat še blogerko šuši. Sonce je peklo in moj nos je rdeč. Očitno bom tudi letošnje sončno obdobje leta okoli skakala z rdečim svetlečim nosom in narisanim ovatnikom od majce. To mi nekak vedno rata. In izjemno privlačno izgleda. Not.

Znak na zgornji fotki je postavljen ob tivolski luži, ki se ji baje reče bajer. Kakorkoli, zadnji stavek se mi zdi zelo posrečen. Zadeva (luža) je baje globoka max. 1,5 m.

Sicer pa je taljan ponovno izpričal svojo homoseksualno nagnjenost, saj kar ni mogel prebolet, kako super fantič je Fetalij. To sem se čutila dolžno povedat, ker on sam nikoli ne bi priznal. Pa čeprav vsi že dolgo vemo.

Pa še to.. če v stanovanju ne bomo kmalu zrihtali lastne (!) internetne linije, bom znorela. Lastnik wirelessa, na katerem se šlepam, očitno večkrat na dan prestavi router, jaz pa kot budalo prestavljam notebook in lovim signal. Tako sem ta post nameravala objaviti že včeraj, pa se signal ni izvolil pojaviti. Eh.

Očitno je čas za prvič-e. Tako sem danes prvič na sprehod peljala nove šolne. Ki so tolko pičkasti kot pikčasti.

Bili so zelo pridni, tak da bomo vajo sigurno še kdaj ponovili.

Aja, komentatorji prejšnjega posta, jemljite to fotko kot nov košček sestavljanke.

Počutim se skoraj malo umazano, ker sem še sama podlegla smernicam za boljšo obiskanost bloga po Fetaliju. Ker sem z naslovom ciljala le na to, da sem prvič letos skakljala okoli brez jakne.

“Ooooohhh…” se sliši razočaranje občinstva.

Ampak je pasalo. Sonce je pržilo, ptički so peli.. in jaz sem se malo čudno počutila. Kot ob vsaki menjavi oblačilne (?) sezone. Ko dam prvič nase zimski plašč oz. bundo, se počutim čisto okorno. Potem gre počasi na boljše. Ko se prvič odpravim ven samo v majici, se počutim nekak razgaljeno. Ampak potem gre. Ko majica zgubi rokave, spet traja, da se navadim. In tako okoli in tako naprej.

Ampak je d best. Pa čeprav sem svojo safety jakno držala v roki. Zvečer je še vedno jebeno hladno. Zdaj čakam na poletne večere. In japonke. Moje noge se že veselijo.

Posvetimo se še mojemu prazničnemu kuharskemu pekarskemu podvigu.. kruhcem. Iz kvašenega testa. S sezamom, makom ali sirom. Ne gre jih opisat, treba jih je preprosto okusit.

Ja, bili so oooooodlični

Sonce je sijalo…

…mačku se je smejalo…

…jaz sem pa prala avto.

In ko se je svetil bolj kot ljubo sončece, so priletele čebele in se posrale na moj trud:

Ti kakci so čarobni. Bolj besno jih brišeš, več jih je.

Aja, pa še to. Sezona majskih hroščev se je že začela. Zgornji maček je enega prav z užitkom pospravil. Hrustalo je, kot da bi jedel smokije.

Radio Center mi že nekaj dni polni ušesa s pohotnim zvokom. Zaenkrat nisem zaznala bistvenih sprememb.

Zato si dajmo oči spočit na pohoto vzbujajočem stricu. Jebeš zvok.

Vem, to je patetičen izgovor za objavo.. ampak zadnji dnevi so tako zelo nenavdihujoči.