Moje molitve so uslišane. Začela se je kurilna sezona. Sicer se bodo zneski na računih temu primerno zvišali, ampak me boli spolni organ, ki ga sicer nimam. Ko sem doma, se pač ne maram oblačit šestplastno.

Sicer sem pa še naprej svinjsko lena, kar se pisanja tiče.

In preveč uporabljam ’sicer’.

Ena v Ireninem stilu.. kdo je ta (rahlo skuštrana) dečva?

Vsak vikend bi moral biti tak kot pretekli. Oziroma še trajajoči, vendar bi ta del, da sem že na šihtu, izpustila. Oh well. V petek sva se z brezbložno prijateljico prav nespodobno napili. Zdaj to lahko napišem brez skrbi, ker je moja mama že izvedela. Pri Ireni. Pred mojo mamo nič ne ostane skrito.

Nespodobna je bila pravzaprav le količina, ker sem bila jaz še naprej spodobna kot ponavadi. Dost pove podatek, da dmashina moje vinjenosti oz. vodkjenosti sploh ni opazil.

Enivej, v Konobi je bilo fajn. Super je bilo videti stare face in spoznati nove. Malo manj fajn so ga odnesle moje hlače, ki so lepo zasrane z omakco chefovega gyrosa. Zdaj od njega pričakujem, da mi jih opere.

Ok, dovolj o petku. Oz. samo še to - v petek je padla ideja, da greva s prej omenjeno brezbložno prijateljico na morje v Istro. Za en dan in eno noč, ali ipak…

In sva šli - v soboto zjutraj. Obe popolnoma zmačkani. Takoj, ko sva se odpeljali iz Ljubljane, je posijalo sonce.. in sijalo je cel dan in celo noč. Bil je pravi penzionistični enodnevni dopust. Midve in upokojenci. Več mi ni treba povedat, ker so tu slike. Mobi-slike, zato se ne pritoževat nad kvaliteto.

Zaljubila sem se v lokal na tazadnji fotki. Ima dbest stole, barve so pa itak moje najljubše. Škrlatna all the way!

Fino bi bilo, če bi lahko mačka vsakič zdravila na plaži.