Sobote so vedno zanimive. In predvidljive. Do sedaj sem se navadila, da nekako vedno pridejo za petkom. Ko to tako rečem naglas, se mi nenadoma zazdi neumno, da sem sploh razmišljala na tak način. Pozabi. (more…)
Ena na hitro za vrle ljubljanske avtobusarje, ki na tem forumu debatirajo tudi o meni. 
Fantje, če me najdete, dam za pivo!
Ah ja. Kaj bi bili dnevi brez alkohola. Kot dan brez dneva. Kot noč brez alkohola. Hmm, k tej misli se vrnem pozneje.
Teden je bil poln takih in drugačnih dogodkov, kar je lepo nakazal že ponedeljek, ko sem na avtobusu skoraj ubila dva otroka. Tri babice bi bile kolateralna škoda. Vse se je zgodilo v trenutku očesa kolibrija (če kolibriji sploh mežikajo) (ker če tako hitro mahajo s krili, kako hitro šele mežikajo) (v drugem oklepaju sem pravzaprav razložila šalo) (got it, yet?) (tudi če ne)… enivej, stopila sem na bus 27, da se odpeljem oziroma, da se pustim odpeljat do BTC-ja, kjer sem planirala in-and-out-in-two-seconds nakup neke stvari, ki ni za pojest. To, da ni za pojest, zelo zoža možnosti pri ugibanju, kaj sem kupila. Pustim vas, da se z ugibanjem zabavate sami. (more…)
solomon burke - none of us are free
sede kot kečap okoli ust na sprehodu po centru mesta 
