Zapisano pod: Svašta
Ni se začelo točno takrat, ko sem dopolnila četrt stoletja, ampak slabega pol leta zatem. Kaj? Jamranje, da me vse boli. No, ne vse, bolečina se seli iz enega dela telesa v drugega. Začelo se je s hrbtom, ko sem porabila 10 minut, da sem se dvignila iz postelje, in nadaljnih 10 minut, da sem sedla na WC. Ko sem to (kao) pozdravila s termofor terapijo, me je začelo zbadat v kolku. Gležnji me itak bolijo takoj, ko stopalo zvijem v kak bolj čuden položaj. Zdaj me že dva dni boli mezinec na levi roki. In zdi se mi, da je začel tudi malo otekati. In danes sem se zbudila z bolečim vratom.. ne s tistim običajnim angina-bolečim-vratom, ampak rabim-kiropraktika-da-mi-poravna-vretenca bolečim vratom. In ne, ne maram jamranja. Niti pri drugih - niti pri sebi. Ampak to resno presega vse meje. A gre po 25. letu res vse samo še navzdol?
In niti slučajno ne bom poslušala fitness obsedencev (yes, I mean you), ker ste še večji kripli kot jaz.
DANAŠNJA SKRIVNOST IZ MOJE SOBE
Zlomila sem si noht. In zdaj leži nekje v moji sobi. In ne najdem ga. Ja, hočem se zagabiti prav vsem.
37 komentarjev
Komentiraj
jamr jamr jamr, men si pa polepšala siv dan! 
tudi mene pri dvaindvajsetih vse boli-
(od hardcore žuranja, insomnie in ekstremnih športov, tako da verjetno so zunanji razlogi, da te vse boli, preveč miganja ali pa premalo?)
urejeni nohti so pa tko znak kvalitete!
Nekaj dobrega pa si naredila: polepšala si mi dan.
Pri svojih petinštiridesetih se ob napisanem jamranju petindvajestletnice počutim pravo mladenko v dobri kondiciji. Res je, da se vćasih počutim utrujeno in da ne zmorem več toliko kot včasih, vendar pa: skrbim (skupaj z možem) za šetstčlansko družino (študent,srednješolec,2xOŠ)-eden od njih je otrok s posebnimi potrebami, hodim redno v službo (v zadnjih 4 letih nisem bila niti 1x v bolniški) - ta občasno zahteva tudi nadure, imamo manjšo kmetijo, približno 10 ur na mesec posvetim prostovoljnemu delu (mladi, starejši), vzamem si čas za obisk mame, tasta, tašče…
Prav z veseljem grem sedajle obesit oprano perilo in pleti v vrt solato, korenje, redkvice…
Nasvet: bodi pozorna na tisto, kar te ne boli in premišljuj komu in kdaj lahko narediš kaj dobrega.
Komentar avtorja pikapoka 3. maj 2008 ob 16:30
Mene pa zebe v levi uhelj? Je kaj narobe z menoj?
Komentar avtorja Nick 3. maj 2008 ob 17:19Ja, včasih boli še tisto kar nimaš. Pri osemdesetih bo bolje!
Komentar avtorja fuga 3. maj 2008 ob 17:28ziher je samska :):)
Komentar avtorja Mare 3. maj 2008 ob 17:56Dobr, da vsaj kej pametnga tle napišem …
Ne se sama seb smilit pa dej kej življenja iz sebe. Najlažje je cele dneve doma previset in delat nič. Res, da te ne poznam, ne vem, kako poteka tvoj dan. Sam sem star 24 in vem kako je pri kolegicah, pri bejbah od kolegov … Treba mal na zrak, mal se razmigat … takoj se boljš počutiš.
Mene razganja, samo da je sonce zunaj - fuzbal, basket, odbojka, kolo, … ni da ni …
Lep pozdrav 
Pikapoka,ti lahko edina rešiš Ninine težave. Povabi jo k sebi in ji odstopi pol vsakdanjega dela, nato pa ji terapijo mastno zaračunaj.
Nina, malo pa si boš pomagala sama že s tem, če podariš računalnik prvemu mimoidočemu.
joj mama, saj sem spucala stanovanje, oprala perilo IN skuhala kosilo.
zdaj mi manjka samo še ene deset mačk, da bom prava zatežena babnica.
Komentar avtorja ninamalina 3. maj 2008 ob 18:18ureži po tibetanskih vajah.
jaz sm že tut bil cel trd, pa je pomagalo.
sam treba je bit vztrajen… ni to iz dans na jutr
Nina, pravijo, da je prvih 100 zajebanih, pol se pa človek navadi.
Edino zdravilo za tvoje težave je dober tip, ki te bo znal spedenati tako kot se spodobi za 25 letnico.
Potem pa postopoma še vsaj ene pet otrok in boš vsaj do 75 leta popolnoma ozdravljena, če boš imela srečo in dobila vnuke potem si pa ozdravljen a vsaj do 90 tega leta.
a so to samo tipi vedno tako zelo prepričani, da so božji dar in zdravilo za vse ženske težave od razparanih najlonk do možganskega tumorja?
Komentar avtorja irena 4. maj 2008 ob 13:31Nismo zdravilo za vse, smo pa definitivno božji dar. :p
Komentar avtorja Mare 4. maj 2008 ob 13:36
A je to ljudska modrost ali se samo meni zdi, da so ob nedeljah srečni ljudje še srečnejši, nesrečni pa še bolj nesrečni. A je s prazniki kaj drugače?
Komentar avtorja Mitko 4. maj 2008 ob 21:11nosečnost ma svoje slabosti…
Komentar avtorja korenje 5. maj 2008 ob 00:06
hehehe …. kakšen mlad fant (ok, še boljš pa - kakšen viski), malina, pa bo takoj boljš 
po šterdesetmu bo pa spet use OK, verjem men se maje
saddie008, a še zdej ga nima 
Punca, če je to vse res, šibi h dohtarju. Men se je isto zgodilo vključno z prstom pa vratom + ,nemoršverjet, čeljustjo. Trenutno mam otečen in boleč kazalec desne in sredinec leve roke. Diagnoza ? Artritis. Je dohtar reku : Mal ste še mladi sam ene pačprej doleti. Zdravila ? Pih, masaža z ledom. Men pomaga.
Komentar avtorja Zokzel 6. maj 2008 ob 18:19
ko se enkrat navadiš, gre spet na bolje, ker veš, da drugač ne boš niti do 40 zdržala. Men se je začelo takole “bolehanje” točno pol leta po dopolnjenih 25. kar naenkrat se mi ni dal niti na pir! ampak pri 26 - takrat se pa čez noč spet vse poštima
po 25 je itak sam še 30… get used to it… počas bodo ledvičke, pa jetra… pa več alkohola, da manj čutiš… govorim iz izkušenj seveda
Oj, malina
Torej mi hočeš povedat, da imam samo še eno leto fore?..pa že zdej me kolena dajejo
Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, HTML je dovoljen:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <code> <em> <i> <strike> <strong>
welcome to old.
Komentar avtorja cyco 3. maj 2008 ob 13:53