Nina!

Tole sem fotkala, potem ko sem pobegnila iz Crnkovičeve delavnice na Blogresu. In preden sem začela prazniti welcome drinke na afterju.

Ne maram pisati o stvareh, o katerih pišejo vsi.

Ampak tiho pa tud ne morem bit.

Naše češnje niso nič več mlade. Prav fajn zardele so.

In zdaj vsi letamo okoli drevesa kot majski hrošči. Ki jih je bilo letos ekstra dosti. In so menda ekstra okusni, ker jih vaške mačke  z užitkom papcajo.

Jaz ostajam pri češnjah…

Vam delam skomine? Dobro, bom še malo

Zdaj čakam samo še na to, da nekdo izumi all-year-round češnjo. Ker je čisto neracionalno, da jih moramo tisti teden v letu pojesti, kolikor se da. Še nikoli nam ni uspelo pojest vseh, pa čeprav se pride past še milijon ljudi. Vedno jih nekaj žalostno zgnije.. In potem imam slabo vest, ker niso izpolnile svojega namena.

Kakšna Goriška brda, štajerske češnje so zakon!

Ime mu je Lenovo.

Sicer se še navajava eden na drugega.. no, predvsem jaz nanj, ker govori v Vista jeziku… ampak čutim, da nama bo uspelo. Upam samo, da me ne bo pustil takoj po poteku garancije.

Končno sem dočakala svojih 15 minut slave. Ljubljano (ne vem, kako je drugod po Sloveniji) so preplavile reklame - z mano!

Nič jasno? Poglejmo pobliže…

Še vedno nič jasno? Šment. Zagotavljam, da sem na sliki. Sicer je na sliki še en bloger, vendar nas drugi seveda ne zanimajo.

Zagotovo se vam poraja vprašanje, kako postati tako slaven. Povej nam, o slavna osebnost! No, lokalni pokažikajznaši vas bodo pripeljali kvečjemu na Net Tv, za nation-wide prepoznavnost pa je treba imet veze. Ha.

P.S.: Ravnokar sem oglas zasledila tudi na tvju. Na tv sem!!!!

…ampak jaz imam raje zrele kot mlade. O čemerkoli že gre beseda.

Očitno je čas za prvič-e. Tako sem danes prvič na sprehod peljala nove šolne. Ki so tolko pičkasti kot pikčasti.

Bili so zelo pridni, tak da bomo vajo sigurno še kdaj ponovili.

Aja, komentatorji prejšnjega posta, jemljite to fotko kot nov košček sestavljanke.

Sonce je sijalo…

…mačku se je smejalo…

…jaz sem pa prala avto.

In ko se je svetil bolj kot ljubo sončece, so priletele čebele in se posrale na moj trud:

Ti kakci so čarobni. Bolj besno jih brišeš, več jih je.

Aja, pa še to. Sezona majskih hroščev se je že začela. Zgornji maček je enega prav z užitkom pospravil. Hrustalo je, kot da bi jedel smokije.

Malo sem se sprehajala po digitalnem arhivu fotk in ugotovila, da imamo izjemno veliko fotk mačk. V glavnem so sosedove, ki se motajo okoli naše hiše. So pa zelo hvaležni modeli.. s tem mislim, da nastane dost fotk, ob katerih se vedno znova narežim.

Spodnji dve bi lahko naslovila Stekli maček in Stekla mačka. Stekli maček je vsekakor zmagovalec.

Smeha polna skleda.

V bistvu sem večinoma fotkala jaz, sama sem bila fotkana le nekajkrat. In ne bom se objavljala, ker imam mozolj pod nosom.

Raje si poglejte pristno štajersko floro in nekaj malega favne.

Za vse ljubitelje testenin, med katere definitivno spadam tudi sama, so se spet spomnili nekaj novega. Abecedna juha je out, zdaj grizljamo lulčke in joškice!

Posebej zabavni sta opozorili na škatlah. Pa poglejmo od blizu:

Testeni lulčki med kuhanjem narastejo.

Če so vam povšeči čvrste joškice, jih ne kuhajte predolgo.

Čvrstost testenin mi sicer ne povzroča težav, vedno znova pa premalo solim krop, v katerem jih kuham. Ta poved zveni skoraj dvoumno. Ampak ni.