Zapisano pod: Fotke'n'stuff
Naše češnje še niso zrele.. so pa uporabne za kaj drugega.

(avtorsko delo, prosimlepo)
Naše češnje še niso zrele.. so pa uporabne za kaj drugega.

(avtorsko delo, prosimlepo)
Kupila sem dve barvi za lase in dobila fen. Tolko da veš.
Ni se začelo točno takrat, ko sem dopolnila četrt stoletja, ampak slabega pol leta zatem. Kaj? Jamranje, da me vse boli. No, ne vse, bolečina se seli iz enega dela telesa v drugega. Začelo se je s hrbtom, ko sem porabila 10 minut, da sem se dvignila iz postelje, in nadaljnih 10 minut, da sem sedla na WC. Ko sem to (kao) pozdravila s termofor terapijo, me je začelo zbadat v kolku. Gležnji me itak bolijo takoj, ko stopalo zvijem v kak bolj čuden položaj. Zdaj me že dva dni boli mezinec na levi roki. In zdi se mi, da je začel tudi malo otekati. In danes sem se zbudila z bolečim vratom.. ne s tistim običajnim angina-bolečim-vratom, ampak rabim-kiropraktika-da-mi-poravna-vretenca bolečim vratom. In ne, ne maram jamranja. Niti pri drugih - niti pri sebi. Ampak to resno presega vse meje. A gre po 25. letu res vse samo še navzdol?
In niti slučajno ne bom poslušala fitness obsedencev (yes, I mean you), ker ste še večji kripli kot jaz.
DANAŠNJA SKRIVNOST IZ MOJE SOBE
Zlomila sem si noht. In zdaj leži nekje v moji sobi. In ne najdem ga. Ja, hočem se zagabiti prav vsem.
Včeraj sem z roko jemala kumarice iz kozarca, ven pa nato nisem dobila ne kumaric ne roke. Prazniki sux.
Sobote so vedno zanimive. In predvidljive. Do sedaj sem se navadila, da nekako vedno pridejo za petkom. Ko to tako rečem naglas, se mi nenadoma zazdi neumno, da sem sploh razmišljala na tak način. Pozabi. (more…)
Ena na hitro za vrle ljubljanske avtobusarje, ki na tem forumu debatirajo tudi o meni.
Fantje, če me najdete, dam za pivo!
Ah ja. Kaj bi bili dnevi brez alkohola. Kot dan brez dneva. Kot noč brez alkohola. Hmm, k tej misli se vrnem pozneje.
Teden je bil poln takih in drugačnih dogodkov, kar je lepo nakazal že ponedeljek, ko sem na avtobusu skoraj ubila dva otroka. Tri babice bi bile kolateralna škoda. Vse se je zgodilo v trenutku očesa kolibrija (če kolibriji sploh mežikajo) (ker če tako hitro mahajo s krili, kako hitro šele mežikajo) (v drugem oklepaju sem pravzaprav razložila šalo) (got it, yet?) (tudi če ne)… enivej, stopila sem na bus 27, da se odpeljem oziroma, da se pustim odpeljat do BTC-ja, kjer sem planirala in-and-out-in-two-seconds nakup neke stvari, ki ni za pojest. To, da ni za pojest, zelo zoža možnosti pri ugibanju, kaj sem kupila. Pustim vas, da se z ugibanjem zabavate sami. (more…)
solomon burke - none of us are free
sede kot kečap okoli ust na sprehodu po centru mesta
Bila sem na morju. “Kreativci” se toliko ukvarjajo sami s sabo, da so pozabili, kako se žura. Še dobro, da me je pravočasno srečala pamet.